Vizija
V prihodnosti, kot je predvidena s to študijo, Gorica dopolnjuje in krepi teritorialna življenjska okolja in teritorialno ekološko mrežo. Mesto blaži učinke klimatskih sprememb in se nanje prilagaja z izboljševanjem kakovosti v urbanem življenju. Zelena območja so bolje izkoriščana, saj so namenjena različnim oblikam javne rabe in omogočajo izvajanje začasnih ter stalnih dejavnosti (športnih, kulturnih, gostinskih itd.). Njihova dostopnost je zagotovljena z mehkimi oblikami mobilnosti in s posebnim posvečanjem pozornosti najšibkejšim delom prebivalstva ter hišnih živali ter dvigovanju kakovosti življenja ob hkratnem varstvu okolja. Gorica je poleg navedenega ponovno vzpostavila močno povezavo s svojo reko, Sočo, ki predstavlja osrednji element urbane krajine in pomembno okoljsko čezmejno infrastrukturo. Hkrati je območje potoka Koren postalo zeleno srce mesta.
Cilji
1.1 Okrepitev teritorialnih življenjskih okolij in teritorialne ekološke mreže
1.2 Blaženje posledic in prilaganje na posledice klimatskih sprememb z izboljševanjem kakovosti urbanega okolja
1.3 Večja možnost koriščenja opremljenih zelenih površin
1.4 Večja dostopnost do opremljenih zelenih območij z mehkimi oblikami mobilnosti
1.5 Večja dostopnost do zelenih območij za šibkejše dele prebivalstva (otroke, starejše osebe, osebe s posebnimi potrebami)
1.6 Večja dostopnost do opremljenih zelenih območij za hišne živali in njihove lastnike
1.7 Valorizacija reke Soče kot čezmejne okoljske infrastrukture
1.8 Valorizacija potoka Koren kot zelenega srca mesta Gorice
Strategije
Obnova ekoloških omrežij
Predvidena je (ponovna) opredelitev/(ponovna) izgradnja ekološkega omrežja Občine Gorica kot večnamenskega sistema vozlišč in koridorjev. Vozlišča so sestavljena iz ekosistemskih elementov, praviloma območnih, ki imajo take dimenzije in ekološko zasnovo, da opravljajo funkcijo rezervoarjev biotske raznovrstnosti; predstavljajo bodisi zadnje ostanke podeželskega sveta bodisi glavne elemente javnih zelenih površin, s stališča kolesarjev in pešcev pa pomenijo glavna vozlišča izmenjave med mestom in podeželjem ter tvorijo mrežo parkov, namenjenih prostočasnim dejavnostim in ljubiteljski rekreaciji. Koridorje sestavljajo ekosistemski elementi, v bistvu ravne povezave med vozlišči, ki oživčujejo celotno občinsko ozemlje in tako spodbujajo varstvo, ohranjanje in širjenje rastlinske in živalske biotske raznovrstnosti; koridorji še zlasti služijo kot zavetje živalim, zagotavljajo prehodne poti in delujejo kot prestrezniki novih vrst. V urbanem okolju koridorje predstavlja vegetacija (drevesa, grmičevje, zelenice) v javnih parkih in vrtovih v javni rabi, drevoredih in na urejenih zelenih površinah, pa tudi zasebni parki in vrtovi.
Urbano ekološko omrežje predstavlja tudi zalogo prepustnih tal, ki lahko, če so, kadar je mogoče, ustrezno izboljšana z nasaditvijo dreves in grmičevja, prispevajo k zmanjšanju podnebnega in toplotnega onesnaževanja mesta.
Vodilni projekt: Park v Dolini Korna (Valletta del Corno)
Za osrednje območje potoka Korna je predvidena vrsta posegov, namenjenih preureditvi struge, in njeno delno odkritje. Hkrati je predviden poseg, povezan z dostopom do območja in valorizacijo parka v Dolini Korna, tudi s stališča turizma, z ureditvijo okrepčevalnic in promocijo rekreativnih in športnih dejavnosti. Poleg tega je v načrtu prilagoditev in preureditev telovadnice v parku.
Dobre prakse na evropski ravni
P2GREeN [1] [2] 2014- / Guimarães, Portugalska (158.000 preb.)
Mesto Guimarães je razvilo strateški načrt za zaščito in spodbujanje biotske raznovrstnosti na urbanih območjih, in sicer s pristopom, ki dopolnjuje smernice za zeleno mesto. Cilj je razvoj ukrepov za analizo in valorizacijo, potrebnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, skupaj s prebivalci in lokalnimi deležniki, tako da se jih ozavešča in izobražuje. Rezultat aktivnosti, povezanih z analizo, je tudi mobilna aplikacija za aktivno sodelovanje pri izdelavi podatkovne zbirke o biotski raznovrstnosti (Biodiversity GO!), ki je spodbudno vplivala tudi na naravovarstveni turizem. Med aktivnostmi, povezanimi z valorizacijo, lahko poleg pogozdovanja različnih delov mesta omenimo izvedbo poti v naravi ter spremljajoče kulturne in športne dogodke.
Glavna spoznanja: razvoj celovitega in aktivnega pristopa k varstvu in vrednotenju okolja omogoča vključevanje fizičnih (kot je pogozdovanje ali preoblikovanje mestnega parka) in nematerialnih posegov (izvedba podatkovne zbirke o biotski raznovrstnosti, kulturni in športni dogodki) z učinki, ki se z novimi podjetniškimi pobudami vplivajo tudi na gospodarstvo.
Izgradnja objektov in infrastrukture za koriščenje in dostopnost zelenih površin
Strategija, povezana z varstvom okolja v ožjem pomenu besede in večjo možnostjo koriščenja naravnih površin, predvideva razvoj mreže kolesarskih in pešpoti v skladu z mestnim omrežjem ekoloških vozlišč in koridorjev, prav tako pa tudi odstranitev arhitekturnih ovir in izvedbo poti za varen dostop do njih. Namestitev opreme, potrebne za boljšo izkoriščenost javnih parkov in naravnih območij v mestu, kot so denimo nove začasne, sezonske in trajne funkcije, predvidene na teh območjih, prispevajo k cilju, da bodo javne zelene površine premoženje celotnega mesta. Nenazadnje preskušanje modelov inovativnega upravljanja območij, ki ga skupaj izvajajo Občina ter zasebni profitni in neprofitni subjekti, lahko predstavlja dodatni ugoden dejavnik za večje koriščenje teh območij.
Vodilni projekt: Zelena Gorica
Predvideno je povečanje dostopnosti do urbanih mestnih zelenih površin z izvedbo zavarovanih poti, območij, namenjenih hišnim živalim, objektov za druženje in fitness, pa tudi izvedba novih zelenih površin in torej povečanje prepustnosti tal in zmanjšanje škodljivih učinkov toplotnih otokov na mestni ravni.
Dobre prakse na evropski ravni
Zelene bivalnice [3] [4] 2017 / Ludwisgburg, Nemčija (94.000 preb.)
V Ludwigsburgu je partnerstvo med regionalnimi organi, univerzo in zasebnimi subjekti prispevalo k nastanku večnamenskih zelenih urbanih površin v mestnem jedru. Na podlagi raziskave o najbolj prizadetih urbanih območjih, kar se tiče pomanjkanja zelenih površin in toplotnih nihanj, so bile opredeljene lokacije, na katerih so postavili premične objekte z ozelenjenimi stenami in stropi. Plod projekta je prijeten, hladen in sproščujoč prostor, na voljo vsem meščanom v samem središču mesta, ki prispeva k zmanjšanju povprečne temperature in nudi več sence.
Glavna spoznanja: uporaba inovativnih tehnik in materialov omogoča iskanje prožnih in učinkovitih rešitev za zagotavljanje koriščenja urbanih zelenih površin tudi v gosto naseljenih mestnih predelih.
QUIsSI GIOCA! [5] 2014 / Macerata, Italija (41.000 preb.)
QUIsSI GIOCA! je pilotni projekt za valorizacijo in ponovno rabo zelenega občinskega območja, namenjenega igri, v mestni četrti Pace v Macerati. Z vključevanjem četrtne šole in vrtcev so območje na novo zasnovali sami uporabniki oziroma otroci – skupaj s svojimi starši in učitelji – preko igre, participativnega načrtovanja in samogradnje.
Glavna spoznanja: so-načrtovanje in so-gradnja, ob omejeni uporabi finančnih sredstev, ne omogočata zgolj preureditve zelene površine s fizičnega vidika, temveč pripomoreta, da se okrog nje oblikuje skupnost, ki bo za to površino skrbela.
Čezmejno sodelovanje
Krajina, značilna za mesto Gorica, ima očitne čezmejne lastnosti, začenši z dvema sklopoma izrazito simbolnega pomena, ki prečkata mejo med Italijo in Slovenijo: reka Soča in območje Brd/Collio. Ta čezmejni značaj hkrati predstavlja prednost v smislu optimalne in resnične povezave med različnima skupnostma, hkrati pa slabost zaradi razdrobljenosti posegov in referenčne zakonodaje, povezane z njenim varstvom in vrednotenjem.
Ob upoštevanju teh lastnosti je treba okrepiti že obstoječe oblike čezmejnega sodelovanja na vseh ravneh in s širokim krogom deležnikov (institucije, podjetja, terciarni sektor, prebivalci) za namene varstva in vrednotenja naravne dediščine, ki je skupna Italiji in Sloveniji. Še zlasti struga Soče predstavlja pravo čezmejno okoljsko infrastrukturo, ki jo je kot tako treba varovati in urejati.
Vodilnio projekt: Isonzo Beach
V sinergiji z EZTS GO je predvidena izvedba posegov za valorizacijo in obnovo območja ob reki Soči s sodelovanjem Občine v »4. sklopu Strateškega načrta za valorizacijo Čezmejnega naravnega parka Soča-Isonzo«, katerega prvi dosežek bo izvedba kolesarske in pešpoti ob Soči. V območju Podgore / Solkana je zamišljena izvedba objektov in pomožnih prostorov za rečne športe (npr. kajak), tudi na čezmejni ravni. Na območju Pesa (Podgora) je predvidena izvedba plaže Isonzo Beach, sistema urejenih površin, ki bo povečal možnost koriščenja rečnega obrežja in omogočil vrednotenje njegovega značaja kot čezmejne okoljske infrastrukture.
Dobre prakse na evropski ravni
Preureditev rečnega otoka, namenjenega prostočasnim dejavnostim [6] [7] 2009-2017 / Plzeň, Češka republika (169.000 preb.)
Z vrsto posegov med leti 2009 in 2017 je češko mesto Plzen preuredilo otok Božkov, ki leži med okljuki reke Uslave. Posegi so bili usmerjeni v zagotavljanje poplavne varnosti tega območja, ohranitev naravne in krajinske vrednosti in namestitev objektov za šport in prosti čas. Med izvedenimi objekti/infrastrukturo so tudi poti, namenjene otrokom – z igrami, povezanimi z vodo – in starejšim, skate park, igrišča, kolesarska pot in parkirišče.
Glavna spoznanja: prenova rečnega območja omogoča povezavo potrebnih varnostnih ukrepov z odprtjem novih prostorov in objektov, ki so na voljo vsem prebivalcem.
Združljivost s smernicami za zeleno mesto
Vizija, cilji in strategije se dopolnjujejo s smernicami za zeleno mesto v skladu z naslednjimi poglavitnimi vidiki:
- zagotavljanje visoke kakovost okolja: s pomočjo krepitve zelene mestne in primestne infrastrukture in povečanjem kakovosti okolja na tem območju;
- uporaba virov na učinkovit in krožen način: s ponovnim oživljanjem javnega premoženja;
- sprejem ukrepov za boj proti podnebnim spremembam: z boljšim koriščenjem zelenih površin, dostopnih prebivalcem, povečanjem prepustnosti tal in zavarovanjem ogroženih območij;
- spodbujanjem ekoloških inovacij in zelenega gospodarstva ter izboljšanjem upravljanja: z usklajevanjem institucij in drugih deležnikov, usmerjenim v valorizacijo javnih parkov in naravnih območij, tudi na čezmejni ravni