Gorica skrbi za svojo dediščino

Vizija

Prihodnji razvoj Gorice temelji na ponovni uporabi že pozidanih površin, z vključeno širitvijo, ki je trenutno opredeljena v veljavnem prostorskem načrtu. Razvoj omogočajo neposredni posegi, spodbude, oblike sodelovanja deležnikov, ponovna uporaba redundantne obstoječe stavbne dediščine, ob spodbujanju ponovne umestitve funkcij in dejavnosti, zlasti v starem mestnem jedru in na opuščenih industrijskih območjih, in še posebej s povečanjem namestitvene ponudbe v mestu. Premalo izkoriščene, neuporabljene in zapuščene nepremičnine imajo tudi začasne funkcije, postanejo namreč prostori za preskušanje novih podjetniških, kulturnih in družbenih aktivnosti. Posebna pozornost je namenjena ukrepom za večjo energetsko učinkovitost in izboljšanje kakovosti gradnje obstoječe stavbne dediščine, začenši z občinsko lastnino. Na podlagi teh ukrepov je Gorica postala bolj odprto in obiskano mesto z več možnosti za razvoj ob manjšem vplivu na okolje.

 

 

Cilji

2.1 Omejevanje širitve gradenj

2.2 Ponovna umestitev funkcij in dejavnosti v staro mestno jedro

2.3 Ponovna umestitev funkcij in dejavnosti na opuščenih industrijskih območjih

2.4 Spodbujanje začasne in eksperimentalne rabe

2.5 Večja energetska učinkovitost in izboljšanje kakovosti gradnje obstoječe občinske stavbne dediščine

 

 

Strategije

Preureditev obstoječe stavbne dediščine

Preoblikovanje območij širitve, ki so trenutno opredeljene v prostorskem načrtu, mora potekati hkrati s politikami, ki spodbujajo ponovno uporabo redundantne obstoječe stavbne dediščine.

Stanovanjska namembnost, še zlasti v mestu z obsežno neuporabljeno stavbno dediščino, nima več nobene privlačnosti, negotovost pri načrtovanju območij širitve pa se odraža v splošni strategiji prostorskega načrta.

Le-ta mora poleg prevrednotenja vseh območij širitve, z uvedbo novih javnih in zasebnih funkcij splošnega interesa, spremljati politike za ponovno uporabo obstoječih objektov. Te politike se morajo še posebej osredotočiti na staro mestno jedro in nekdanja industrijska območja.

Staro mestno jedro potrebuje ponovno ovrednotenje svoje vloge na mestni ravni: tu se nahajajo nekateri opuščeni javni in zasebni objekti ter številne stanovanjske stavbe. Treba je opredeliti mehanizme za vzpostavitev ponovne funkcionalnosti, s katerimi bi omogočili tudi popolno preobrazbo, z rušenjem neprimernih stavb, z izvedbo novih gradenj, vendar brez povečanja obstoječih gabaritov in z opredelitvijo nove namembnosti. Natančneje, potrebna je priprava vrste posegov za lažjo prenovo stavbne dediščine z namenom povečanja namestitvene ponudbe na goriškem območju. Posebna pozornost bo namenjena opuščenim industrijskim predelom, ki so izpostavljeni obširnemu ali popolnemu opuščanju proizvodnje, na primer na območju Carraro na Lungo Isonzo. Na te površine je treba usmeriti projekte za preoblikovanje in/ali obnovo okolja in ob tem, kjer je mogoče, uporabiti instrumente za dogovorni urbanizem, kot so dogovori v okviru programa in podobno.

 

Vodilni projekt: Preureditev pokrite sadno-zelenjavne tržnice

Pokrita sadno-zelenjavna tržnica ima danes številne pomanjkljivosti tako glede opremljenosti kot funkcionalnosti. V 80. letih prejšnjega stoletja je doživela korenito prenovo, vendar je ohranila svojo prvotno, čeprav prenovljeno, organizacijsko zasnovo. Cilj je povrnitev funkcionalnega značaja, ki ne ustreza več današnjim potrebam. Treba je upoštevati različne potrebe uporabnikov tudi s širitvijo ponudbe storitev. Poseg, ki ga bo mogoče razvrstiti v funkcionalne sklope, se bo izvedel tudi na organizacijski ravni v zvezi s ponudbo proizvodov.

 

Dobre prakse na evropski ravni

Trajnostna mestna tržnica [1] [2] 2012-2015 / Suceava, Romunija (106.000 preb.)

Prenova tržnice v kraju Suceava na severu Romunije je temeljila na novem dojemanju vloge, ki jo lahko ima tržnica v življenju lokalne skupnosti v smislu kulturnega in gospodarskega razvoja, večje trajnosti in turistične privlačnosti. Cilj, da tržnica v Suceavi postane pristen in prijeten prostor, ob zagotavljanju široke izbire lokalnih izdelkov v zdravih in sodobnih prostorih, ki bo prebivalcem in turistom nudila mesto za druženje, je bil dosežen na podlagi različnih pobud:

– prenova prostorov in pripadajoče infrastrukture na tržnici

– posegi za večjo dostopnost

– organizacija rednih pobud za promocijo lokalnih izdelkov

– izvedba osvetlitve in sistemov za prezračevanje, ki jih napajajo obnovljivi viri energije

– izvedba prevoza blaga in oseb z električnimi vozili

– krepitev koncepta trajnostne tržnice z izobraževalnimi in informativnimi pobudami, kulturnimi dogodki, podporo podjetjem in turistično promocijo

Glavna spoznanja: obnova mestne tržnice lahko predstavlja priložnost za družbeno, gospodarsko in turistično oživitev, ki vključuje najširši nabor trgovskih ponudnikov na sami tržnici.

 

Ustvarjanje skupnosti in prenova soseske Planina [3] 2016- / Kranj, Slovenija (37.000 preb.)

Obnova stanovanjske soseske Planina, zaznamovane z nizko stopnjo uporabe javnega prevoza, degradiranimi in energetsko potratnimi stavbami in pomanjkanjem površin, kot so igrišča, je potekala z neposrednim vključevanjem prebivalstva v opredeljevanje in izvedbo mini projektov, predstavljenih na javnem dogodku. Nato so izbrali enega od ukrepov, predlaganih v okviru teh mini projektov, ki naj bi se ga dodatno razvilo: zgradili so novo otroško igrišče, ki so ga odprli na Urbanem festivalu mladih. Projekt še vedno poteka, saj so bile sprejete vse zahteve, predstavljene v opredelitvi mini projektov.

Glavna spoznanja: spodbujanje stanovalcev na degradiranem območju k sonačrtovanju (in soizvedbi) rešitev je lahko koristen instrument za opredelitev prednostnih posegov, namenjenih prenovi javnega premoženja.

 

Začasni in taktični urbanizem

Preoblikovanje območij širitve, ki so trenutno opredeljena v prostorskem načrtu, z uvedbo novih funkcij, kot so javne in zasebne aktivnosti splošnega interesa v kraju bivanja, bo usmerjeno v zmanjšanje trenutne negotovosti glede dejanskega razvoja teh območij, ki se odraža v splošni strategiji načrta.

Strateškega pomena bo tehnično testiranje tako imenovanega začasnega in taktičnega urbanizma, značilnega za nujne primere, ki lahko ponudi spontane rešitve za družbene potrebe. Razen navedenih situacij pa so taktične rešitve za začasno ponovno uporabo opuščenih ali propadajočih urbanih prostorov v naši državi še bolj kot drugje težko izvedljive ob spoštovanju zakonodaje, ker zapleteni predpisi in postopki dovoljujejo nezakonita dejanja. Zato je primerno, da taktične ukrepe v tem smislu spodbuja javna uprava s pomočjo posredovanja med lastniki in možnimi koristniki ter zagotavljanjem potrebne podpore in pomoči, da bi lahko stara mestna jedra in kraji, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, ponovno oživijo.

V sedanjih razmerah, neugodnih za naložbe v nepremičninski sektor in prenove, ne samo s strani javnih subjektov, temveč tudi zasebnih nosilcev dejavnosti, je omogočanje uporabe nepremičnin, ki so v celoti ali delno zapuščene, za začasne dejavnosti, medtem ko čakajo (pogosto dolgotrajno) na svojo dokončno namembnost, gospodarna in domišljena rešitev za preprečevanje propadanja, ustvarjanje priložnosti za uspehe na tem prostoru, povrnitev prepoznavnosti in privlačnosti na obravnavanih območjih. Vnaprejšnja opredelitev namembnosti uporabe, značilna za smernice urbanističnih načrtov, pa predstavlja hudo omejitev za možnost zakonitega izvajanja taktičnih posegov na območjih, ki niso privlačna za trg, s tem pa dejansko spodbuja opuščanje, fizično propadanje, nedovoljeno uporabo v nevarnih razmerah itd. Možni način je vključitev enostavnega predpisa v občinski načrt, ki bi do trenutka odobritve projekta za dokončno spremembo dovoljeval nekatere prehodne rabe, četudi z drugačno namembnostjo, tako za stavbe kot za nepokrite površine. Med primeri lahko navedemo: družbeno-kulturne ali umetniške aktivnosti, razstavni in rekreacijski prostori, društveni prostori, startup/sodelo (coworking); tržnice, parkirišča, bari, gostinski obrati, prostori za druženje, namenjeni otrokom, za medsebojno spoznavanje odraslih iz soseske, jezikovni vrtovi, kino na prostem, kraji za zabave in obrede.

 

Vodilni projekt: izvedba razstavnih prostorov in prostorov za druženje na nekdanjem sejmišču 

Preureditev dela sejmišča v Gorici lahko predstavlja priložnost za testiranje in zasnovo novih urbanih funkcij, ki za svoje izvajanje potrebujejo fizične prostore, vendar jim jih mestni nepremičninski trg vse do danes ni našel. Izvedbo razstavnih prostorov in prostorov za druženje je namreč mogoče spodbuditi tudi z umestitvijo eksperimentalnih in začasnih dejavnosti, za katere je prijave interesa za uporabo objekta mogoče zbrati z ustreznim razpisom/prijavami interesa. Ureditev nekdanjega sejmišča za take aktivnosti je lahko primer, ki ga je mogoče ponoviti tudi pri drugih objektih z drugačnimi dimenzijami, legami in lastništvom.

 
Dobre prakse na evropski ravni

Re-fill [4] [5] 2016- / Amersfoort, Nizozemska (155.000 preb.)

V Amserfoortu je nepremičninska kriza povzročila večje število praznih prostorov. Skupina prebivalcev je ustanovila fundacijo (Fundacija za ohranitev postmoderne industrijske dediščine) in upravne organe zaprosila za subvencioniranje, namenjeno ponovni uporabi prostorov v družbene namene. Upravni organi so opravili primerjavo obsega predlaganih pobud glede na upravno načrtovanje in tako zagotovili bolj pregleden proces odločanja; pripravili so spletno mapiranje, povezano z zapuščenimi kmetijskimi območji. Med začasnimi funkcijami, umeščenimi na neuporabljenih prostorih, lahko omenimo trgovino z izdelki iz druge roke [6] in sodelo (coworking) [7].

Glavna spoznanja: spodbujanje začasne in eksperimentalne rabe zahteva celovite posege, ki zajemajo področje predpisov, vključevanje deležnikov, spremembo načinov odločanja na lokalni ravni, opredelitev in preureditev fizičnih prostorov.

 

Večja energetska učinkovitost

Večja energetska učinkovitost z zmanjšanjem porabe energije, pametno upravljanje energije ter proizvodnja in raba obnovljivih virov energije v stavbah in javni infrastrukturi je prednostna naloga za zagotavljanje trajnostne stavbne dediščine z okoljskega stališča, bolj na splošno pa tudi za zmanjšanje izpustov CO2 na občinskem ozemlju.

Strategija na podlagi ukrepov za prestrukturiranje in prenovo predvideva posege v zvezi z energetsko učinkovitostjo v stavbah, s katerimi upravlja občina, začenši z najbolj energetsko potratnimi, na primer z nabavo in namestitvijo sistemov za nadzor porabe in naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna) ter zamenjavo naprav za prezračevanje in osvetlitev. Pristop k večji energetski učinkovitosti mora istočasno vključevati tudi posege za fizično prenovo stavb in območij, že predvidene na drugih področjih.

V tem smislu morajo eksperimentalni in inovativni ukrepi sčasoma dati prednost bolj strukturnim in celovitim oblikam posegov.

 

Vodilni projekt: izredna vzdrževalna dela za večjo energetsko učinkovitost v občinskih šolah

Upravni organi že načrtujejo večje posege na stavbni dediščini, ki se sedaj uporablja v šolske namene. Še zlasti v primerih, ko imajo predvideni posegi strukturni značaj, le-te spremljajo dela na napeljavi in opremi nepremičnin, na primer zamenjava stavbnega pohištva, ki izboljša energetsko učinkovitost stavb. V drugih primerih skupaj s posegi poteka izvedba toplotne izolacije objekta, namestitev mešanih fotovoltaičnih /sončnih panelov s sistemom za soproizvodnjo s posledičnim zmanjšanjem porabe in diferenciacijo energetskih virov.

Navedeni posegi občutno prispevajo k zmanjšanju izpustov CO2 v ozračje.

 

Dobre prakse na evropski ravni

Energetska nadgradnja za zaščito kulturne dediščine [8] 2013 / Heidelberg, Nemčija (161.000 preb.)

Občinska uprava v Heidelbergu si prizadeva za ohranitev zgodovinske dediščine mesta in njegove identitete, ob tem pa ne zanemarja smotra, povezanega z večjo energetsko učinkovitostjo njegove dediščine. Posegov je bila še zlasti deležna palača Graimberg. Poraba energije za ogrevanje se je zmanjšala za 50 %, ne da bi to negativno vplivalo na estetski videz palače, namestili so notranje izolacijske plašče in stavbno pohištvo, ki ustreza zgodovinskemu videzu stavbe, obnovili pa so tudi distribucijski sistem energije in toplote. Drugi poseg na Klingenteichhalle, eni od najstarejših telovadnic v mestu, je potekal podobno in prispeval k 80 % znižanju prevajanja toplote stavbnega pohištva, izvedli so tudi nov notranji prezračevalni sistem, ki stavbo ščiti pred nevarno vlago.

Glavna spoznanja: zahvaljujoč uporabi posebnih tehnologij in inovativnih posegov je postopek za večjo energetsko učinkovitost mogoče uporabiti tudi pri zgodovinskih objektih, ob čemer se ohrani njihov zgodovinski, arhitekturni in estetski pomen.

 

Združljivost s smernicami za zeleno mesto

Cilj se dopolnjuje s smernicami za zeleno mesto v skladu z naslednjimi poglavitnimi vidiki:

  1. zagotavljanje visoke kakovosti okolja: s povečanjem urbanistične in arhitekturne kakovosti mesta;

  2. uporaba virov na učinkovit in krožen način: s prekvalifikacijo javnega premoženja in varstvom tal pred dodatno širitvijo gradenj;

  3. sprejetje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam: z zmanjšanjem porabe energije s posegi za večjo energetsko učinkovitost stavb;

  4. spodbujanje ekoloških inovacij, zelenega gospodarstva in izboljšanje upravljanja: z opredelitvijo novih instrumentov partnerstva med javnimi in zasebnimi deležniki, namenjenih ponovni uporabi obstoječe stavbne dediščine.

Scroll to top