Gorica ustvarja priložnosti

Vizija

V prihodnosti, kot je predvidena s to študijo, Gorica spodbuja povezano gospodarstvo in ob tem omogoča nastanek novih podjetij in novih delovnih mest v sektorjih, kot so inovativna industrija, obrt, turizem, trgovina in kmetijstvo. Območje je tudi na čezmejni ravni deležno tesnejšega povezovanja s stališča logistike. Identiteta Gorice kot mednarodnega mesta, povezanega z območjema Brd/Collio in Krasa, se je razvijala ob hkratni promociji kulturne, naravne ter vinske in kulinarične ponudbe tega ozemlja. Rast turizma je prinesla dodaten gospodarski razvoj, zaposlovanje in splošno blagostanje, saj se je razvijal trajnostno in usklajeno s kakovostjo življenja lokalnih prebivalcev. Gorica je kar najbolje izkoristila svoj položaj in svojo zgodovinsko, umetniško in kulturno dediščino, na primer tisto, povezano s prvo svetovno vojno, pa tudi z dopolnitvijo muzejske ponudbe in prenovo objektov, kot sta grad in Trg Evrope. Opredelitev in krepitev povezanosti trgovin v starem mestnem jedru, ki so ustrezne kakovosti in dostopne, ob spodbujanju konkurenčnosti med blagovnimi znamkami, ki prispeva k dinamičnosti celotnega trgovskega sektorja in ob kar najboljšem koriščenju različnih vrst in velikosti obstoječih trgovskih prostorov, sta prispevali k oživitvi trgovinske mreže.

 

 

Cilji

3.1 Promocija povezanega gospodarskega sistema

3.2 Krepitev čezmejnega povezovanja

3.3 Krepitev mednarodne identitete Gorice

3.4 Promocija kulturne, naravne ter vinske in kulinarične ponudbe

3.5 Dopolnitev muzejske ponudbe

3.6 Prenova strateških objektov za turistično promocijo območja

3.7 Spodbujanje trajnostnega turizma

3.8 Oživitev trgovinske mreže

 

 

Strategije

Spodbujanje novih gospodarskih dejavnosti in logistično povezovanje

Za ponovno opredelitev povezanega gospodarstva za mesto Gorica je izredno pomembno, da pritegne nove gospodarske dejavnosti, ki se lahko umestijo v mesto, k čemur pripomoreta njen položaj in razpoložljivost velikih površin, kot je območje letališča. Opredelitev novih raznolikih in vsestranskih dejavnosti je bistvenega pomena za diverzifikacijo proizvodnje v Gorici in za spremljajoče dejavnosti, ki se lahko razvijejo na področju storitev za podjetja in ljudi.

V tej strategiji ima logistično povezovanje mesta, še zlasti čezmejne povezave, vodilno vlogo. Gorica se nahaja na stičišču med različnimi transportnimi osmi, usmerjenimi proti osrednji in vzhodni Evropi, in lahko izkoristi svojo bližino s severnojadranskim pristaniškim sistemom (katerega naravno zaledje predstavlja) in letališčem v Ronkah. Tovorni terminal in mejni prehod Štandrež (Vrtojba) lahko pridobita dodaten pomen v tem logistično-infrastrukturnem sklopu.

Večji obseg gibanja blaga ima pomembne učinke tako glede neposrednega vpliva na gospodarski in proizvodni sistem, kot tudi širše, in sicer na večjo vlogo, privlačnost in prepoznavnost goriškega gospodarskega sistema.

 

Vodilni projekt: center za umestitev kulturnih startupov

V Vili Louise je predviden center za umestitev kulturnih startupov na deželni in čezmejni ravni, ki se opira na kandidaturo Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025

 

Dobre prakse na evropski ravni

Buda Fabriek [1] [2] 2012- / Kortrijk, Belgija (75.000 preb.)

Mesto je znatno vlagalo v razvoj ustvarjalnega gospodarstva tudi s pripravo pomembnih dogodkov in sodelovanjem z univerzo.

Obnovitveni posegi na otoku Buda, nekdanjega industrijskega območja v bližini mestnega središča, so omogočili ponovno naselitev prebivalcev in umestitev poslovnih dejavnosti, povezanih z ustvarjalnim gospodarstvom, kulturo in umetnostjo. Med projekti, ki so se izkazali za najbolj spodbudne, lahko omenimo Artcentre BUDA, v katerem je združenih pet pomembnih lokalnih kulturnih organizacij, in platformo Design Regio Kortrijk, ki si prizadeva razširiti design-thinking na druga gospodarska področja.

Buda Fabriek je najpomembnejši dosežek procesov prenove tega območja. Gre za hibridni prostor za srečevanje in delo, namenjen razvijalcem, profesorjem, oblikovalcem, umetnikom, študentom in podjetnikom, katerim daje na voljo fab lab, prostor za sodelo (coworking) in prostore za srečevanje in druženje. Spodbuja povezovanje različnih disciplin in s pomočjo razstav, seminarjev in delavnic razvija nove rešitve za trajnostno gospodarstvo.

 

Promocija turizma

Gorica ne velja za umetniško mesto in torej ni vključena v ustrezne turistične poti. Zato živi od prehodnega turizma, večinoma povezanega z zgodovinskimi dogodki in znamenitostmi iz prve svetovne vojne. Vendar so viri različni in pogosto neznani, ne le turistom, temveč tudi samim meščanom, njihovo pomanjkljivo vrednotenje pa slabo vpliva na turistični sektor, ki je ključnega pomena za razvoj gospodarstva na tem območju. Zato je treba spodbujati ta sektor kot gonilno silo družbenega in gospodarskega razvoja celotnega čezmejnega območja, z oblikami trajnostnega turizma, ter se ob tem osredotočiti na kulturne, naravne, okoljske in vinsko-kulinarične vsebine. Istočasno je strateškega pomena povezava z že obstoječimi turističnimi tokovi na območjih v okolici mesta, na čezmejni ravni, hkrati si je treba prizadevati za povečanje koristi, povezane tudi z večjim turističnim obiskom na območju Gorice: sem sodi na primer ladijski turizem s pristankom v Trstu.

Pristop k dopolnitvi ponudbe mora izhajati iz povezovanja mestne muzejske dediščine in na splošno zgodovinskih, umetniških in kulturnih znamenitosti, kakor tudi dogodkov in prireditev, ki se preko leta zvrstijo v mestu (Okusi ob meji, zgodovinski festival èStoria, nagrada Amidei itd.). Dopolnjevanje mora neizogibno potekati na nadmestni ravni z vključevanjem območij s pomembno teritorialno identiteto, kot so Brda/Collio in Kras.

Tudi promocija pomembnih dogodkov, na primer kandidatura Nove Gorice in Gorice za naziv Evropske prestolnice kulture 2025, ima s tega vidika strateško vlogo. Prenova Trga Evrope je za promocijo turizma torej pomembna v simbolnem in materialnem smislu, s pozitivnimi učinki na celotno čezmejno območje.

 

Vodilni projekt: prenova Trga Evrope

Valorizacija Trga Evrope bo opredeljena v dogovoru s slovenskimi obmejnimi občinami, in sicer na podlagi sporazuma, s katerim je Občina Gorica pooblastila EZTS GO za organizacijo mednarodnega idejnega natečaja za arhitekturno-urbanistično ureditev Trga Evrope, ki bi prispevala k nastanku tretjega, skupnega mestnega središča na točki, kjer se stikata obe mesti. Omenjeni trg bo dopolnjen in ovrednoten tako, da bo postal osrednje mesto dogodkov, povezanih z Evropsko prestolnico kulture. Trg Evrope bo v primeru uspešne kandidature Nove Gorice in Gorice pomenil eno glavnih zapuščin EPK mestoma, tudi s stališča inovacij pri čezmejnem upravljanju.

 

Dobre prakse na evropski ravni

Skupno načrtovanje javnih prostorov [3] [4] 2015-2018 / Valga-Valka, Estonija-Latvija (24.000 preb.)

Valga in Valka sta pobrateni mesti na meji med Estonijo Latvijo. Sodelovanje med tema dvema mestoma po osamosvojitvi obeh republik od Sovjetske zveze temelji na skupnem upravljanju javnih prostorov na meji med državama in na prizadevanjih, da bi obrnili trend upadanja števila prebivalcev. Leta 2015 je Valga pripravila mednarodni natečaj za izvedbo trga, ki bi povezoval obe mesti, s pridobitvijo državnih sredstev za njegovo izvedbo. Trg je bil končan leta 2018. Odprtje trga je spodbudilo nove dejavnosti, skupne obema mestoma, kot je priljubljeno tekmovanje v pripravi jedi na žaru Grill without borders.

Glavna spoznanja: krepitev občutka pripadnosti krajem, tudi s pomočjo izboljšanja njihove kakovosti, lahko pozitivno prispeva k privlačnosti nekega okolja.

 

Visit Alba Iulia [5] 2007-2014 / Alba Iulia, Romunija (68.000 preb.)

Alba Iulia, zgodovinska prestolnica Dakije v časih Rimskega imperija, si je uspešno priborila prepoznavnost, po kateri hrepenijo številna srednje velika mesta na evropskem prostoru, s promocijo svoje kulturne dediščine v okviru večjih gospodarskih sprememb.

Od leta 2007 je mesto – prvo v vsej Romuniji – razvilo postopek za trženje prostora, na podlagi katerega je opredelilo blagovno znamko (z razvojem koncepta Druge prestolnice), kakor tudi posebne instrumente, kot so pozicioniranje na družbenih omrežjih, blog, turistični vodnik in aplikacija. V začetku je bila strategija zamišljena izključno za namene turizma, vendar so jo razširili tudi na druge lokalne gospodarske sektorje. S tem je mesto postavila v evropski okvir kot območje, privlačno za vlagatelje, turiste in nove prebivalce ter hkrati opredelila celovit pristop za odziv na potrebe teh treh ciljnih skupin.

Glavna spoznanja: konkurenčnost na teritorialni ravni, četudi sprva razvita za specifično področje, kot je turizem, lahko prinese pozitivne rezultate, ki se razširijo na vse gospodarske sektorje, še posebej, če je opredelitev blagovnih znamk in strategij plod soodločanja pomembnih deležnikov.

 

Oživitev trgovske dejavnosti

Trenutne krize, ki jo preživljajo trgovine v mestu, ni mogoče pripisati, kot je pogosto slišati, prometnim omejitvam ali pomanjkanju parkirnih mest, temveč upadu uporabnikov, tudi zaradi novih načinov e-trgovanja, predvsem pa večjemu številu trgovskih središč, uniformiranosti prodajnih artiklov in nenazadnje neprivlačnosti mestnih predelov s slabo kakovostjo urbanega okolja. Oživitev trgovske dejavnosti celotnega mesta je mogoče doseči le, če bo glavni cilj predstavljala prenova urbanega prostora in z načrtovanjem novih trgovskih in kulturnih dejavnosti, vendar ne splošnega značaja, ampak povezanih z lokalnimi posebnostmi in identiteto. To je treba preveriti za različna trgovska območja v mestu in starem mestnem jedru. Splošni občinski prostorski načrt mora določiti pogoje, da bi trgovska dejavnost v središču mesta (stare tradicionalne trgovine) lahko prispevala k ponovni oživitvi mesta, katerega počasno in neprestano siromašenje znižuje vrednost nepremičnin. Za boljšo kakovost urbanega okolja je treba preveriti možnost omejitve nekaterih vrst dejavnosti, opredeliti dejavnosti, ki niso združljive z zasnovo starega mestnega jedra in urediti parkirna mesta, povezana s trgovino, še zlasti v starem mestnem jedru. Če se po eni strani konkurenčnosti med blagovnimi znamkami, ki nastopajo v istih tržnih segmentih, ne sme onemogočati, ker prispeva k večji dinamiki celotne mestne trgovinske mreže, je po drugi strani potrebna diferenciacija po tipologijah in spodbujanje različnih umestitev tudi glede na razpoložljivo velikost prostorov.

 

Vodilni projekt: naravno nakupovalno središče

Ponuja se možnost za opredelitev in krepitev povezanosti trgovin v starem mestnem jedru, ki deluje kot naravno nakupovalno središče, z ustreznimi posegi v mobilnost (zaprtje za promet z vozili, dostop do območja z novo ureditvijo prometa in parkirišč P+R, notranji promet, zasnovan na mehki mobilnosti), z izboljšanjem kakovosti urbanega okolja (prenova javnih prostorov, ki se lahko kosajo z »novimi trgi« v nakupovalnih središčih) in z opredelitvijo privlačnih točk (na primer območje pokrite tržnice) in objektov, primernih za izvedbo nakupovalnih parkov. Poleg tega bi z vidika spodbujanja konkurenčnosti in potrebne diferenciacije po tipologijah, tudi glede na konfiguracijo razpoložljivih območij, kakovostne in nišne obrtne dejavnosti morale dobiti svoje mesto v Raštelu.

 

Dobre prakse na evropski ravni

Spodbujanje kulturnih in umetniških dejavnosti za oživitev gospodarstva [6] 2014- / Oberhausen, Nemčija (211.000 preb.)

Tako kot številna druga mesta v Porurju je tudi Oberhausen zaradi propada železarske industrije moral obrniti list. Z namenom oživljanja trgovskega sektorja v starem mestnem jedru, ki je oslabelo zaradi izgradnje nakupovalnega središča v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, se je mesto odločilo pripraviti shemo praznih trgovskih prostorov, da bi umetnikom in kulturnim ustanovam omogočilo njihovo začasno rabo. Kulturni delavci, umetniki in društva so tudi v gospodarskem smislu dejavno prispevali k oživitvi tega območja, tako da prazni prostori namesto težav ustvarili priložnosti.

Glavna spoznanja: umestitev začasne in eksperimentalne rabe je ukrep, ki lahko, če je vključen v strategijo za oživitev trgovske dejavnosti, prinese koristi z vidika privlačnosti, s tem pa večji obseg trgovskih dejavnosti.

 

Program za staro mestno jedro [7] [8] [9] 2016- / Basingstoke, Velika Britanija (87.000 preb.)

V mestu Basingstoke so lokalne oblasti pripravile »Program za staro mestno jedro«, s katerim so se s pomembnimi deležniki dogovorili o vrsti posegov, potrebnih za povečanje privlačnosti mestnega središča in graditev zaupanja med gospodarskimi subjekti. Ustanovili so združenje, ki združuje skoraj 500 trgovcev, z namenom promocije in zastopanja. Uprava in trgovci so se nato posvetili fizični zasnovi območja, izboljšanju koriščenosti mestnega središča, diverzifikaciji ponudbe in odprtju novih dejavnosti.

Glavna spoznanja: primer prikazuje, kakšen pomen ima za mesto razumevanje lastnega položaja na širšem geografskem območju in lastnih prednosti (na primer prisotnost specifičnih ciljnih skupin, kot so študenti, dnevni migranti, turisti) ter na podlagi tega razvoj storitev in doživetij za njegove obiskovalce.

 

Nakupovalno središče pod milim nebom [10] [11] [12] 2016- / Igualada, Španija (39.000 preb.)

V mestu Igualada se je uprava posvetila izvedbi nakupovalnega središča na prostem v starem mestnem jedru. Ustvarili so ustrezno označeno nakupovalno pot v mestu, razvili primerno komunikacijsko kampanjo, povečali površine za pešce, pripravili privlačno ponudbo v mestnem središču (tudi z vrednotenjem dogodkov, kot je Sejem v Igualadi), sistem popustov in vključenost vseh trgovin v središču ter prenovili nekatera degradirana območja.

Glavna spoznanja: sodelovanje med trgovci, drugimi pomembnimi deležniki in upravo je bistvenega pomena za pripravo časovnice dogodkov in dejavnosti v središču mesta, ki bo tako postalo bolj živahno in prijetno.

 

 

Združljivost s smernicami za zeleno mesto

Cilj se dopolnjuje s smernicami za zeleno mesto v skladu z naslednjimi poglavitnimi vidiki:

  1. zagotavljanje visoke kakovosti okolja: z valorizacijo zgodovinske, arhitekturne in naravne dediščine mesta in s promocijo trajnostnega turizma;
  1. uporaba virov na učinkovit in krožen način: s pomočjo prenove trgovske dejavnosti, zlasti v središču mesta;
  1. spodbujanje ekoloških inovacij, zelenega gospodarstva in izboljšanje upravljanja: s spodbujanjem inovativnega podjetništva in vključevanjem lokalne turistične ponudbe.
Scroll to top