Vizija
Gorica prihodnosti stavi na trajnostno mobilnost kot strateški dejavnik lokalne konkurenčnosti. Večja dostopnost teritorija namreč pozitivno vpliva na njeno hitrost, na stike med ljudmi in podjetji, na družbene in gospodarske transakcije, kakovost okolja in življenja, z eno besedo, prispeva k bolj privlačnemu okolju. Mesto je torej uresničilo tiste neodložljive odločitve, povezane s prometnim sistemom, ki so vključene tudi v mestni načrt za trajnostno mobilnost in so omogočile razvoj trajnostne mobilnosti z okoljskega, družbenega in gospodarskega stališča, hkrati pa so zagotovile učinkovito mrežo mobilnosti. Sistem parkirišč P+R – obsežno prenovljen z namenom zagotavljanja polne uporabe in z izvedbo novih struktur, kjer je potrebno – je bil zasnovan kot podpora mehki mobilnosti (pešcev in kolesarjev) in železniškega prevoza z ustrezno izboljšanimi povezavami. Nenazadnje je bila ponudba javnega prevoza preoblikovana, da lahko zadosti potrebam specifičnih skupin (na primer študentom).
Cilji
4.1 Krepitev trajnostne mobilnosti kot gonilne sile prostorskega razvoja
4.2 Pregled in utrditev sistema parkirišč P+R
4.3 Zmanjšanje tovornega prometa, ki poteka skozi mesto
4.4 Razširitev in krepitev mreže mehke mobilnosti (pešci)
4.5 Razširitev in krepitev mreže mehke mobilnosti (kolesarji)
4.6 Krepitev železniških povezav
4.7 Preoblikovanje sistema lokalnega javnega prevoza
Strategije
Spodbujanje mobilnosti kolesarjev in pešcev
Ob robovih cest bo urejena mreža kolesarskih stez, ločenih od motoriziranega prometa, in sicer na obstoječih prometnicah, na novih prometnicah in znotraj zelene mestne infrastrukture na različnih predelih mesta, ki omogočajo opredelitev neprekinjenih povezovalnih poti, varnih za kolesarje. Predvideti bo treba, začenši pri že obstoječih kolesarskih stezah, dejanske poti, ki igrajo vlogo okolju prijaznih povezav med obstoječimi in načrtovanimi zelenimi površinami, še zlasti pa neprekinjeno samostojno kolesarsko stezo. Predpisi o izvajanju Splošnega občinskega prostorskega načrta morajo torej vsebovati tudi navodila za pridobitev območij, ki bodo namenjena mehki mobilnosti, in mehanizme za ekološko kompenzacijo in/oziroma spodbude za nove gradnje, ki med ostalimi ukrepi predvidevajo, da lahko tudi zasebniki gradijo kolesarske steze in pešpoti.
Vodilni projekt: kolesarska pot ob Soči
V sinergiji z EZTS GO je predvidena izvedba posegov za valorizacijo in obnovo območja reke Soče s sodelovanjem Občine v »4. sklopu Strateškega načrta za valorizacijo Čezmejnega naravnega parka Soča-Isonzo«, katerega prvi dosežek bo izvedba kolesarske in pešpoti ob Soči (uvedba novega območja z omejitvijo hitrosti 30 km/h v ulici Scogli v skupni dolžini 5.549 metrov in izvedba kolesarske in pešpoti, dolge 901 meter).
Dobre prakse na evropski ravni
Tematske poti za pešce in kolesarje [1] 2009- / Norderstedt, Nemčija (75.000 preb.)
V mestu Norderstedt je uprava ustvarila sedem krožno oblikovanih poti v skupni dolžini 80 km, ki povezujejo osrednje dele mesta z zelenimi površinami, s katerimi je obdano mestno središče. Poti so učinkovite z vizualnega in komunikacijskega stališča, saj so označene s tablami in zemljevidi, opremljene s simbolnimi imeni ter ustrezno zavarovane. Njihov namen je spodbujanje prebivalcev k hoji ali kolesarjenju.
Glavna spoznanja: vključevanje fizičnih posegov v obstoječo infrastrukturo ter ustreznih komunikacijskih in informacijskih ukrepov je potrebno za zagotavljanje privlačnosti drugih oblik mobilnosti, ki lahko nadomestijo vožnjo z avtomobilom, tako za dnevne migracijske pretoke kot v prostem času.
Izvedba sistema parkirišč P+R
Ponovna analiza prometnih tokov v goriškem sistemu mora biti usmerjena v izvedbo sistema parkirišč, dopolnjenega z drugimi načini lokalne mobilnosti, tako da se slednja izboljša tudi zunaj mesta (z dopolnjevanjem s primestnim avtobusnim prevozom in železniškimi progami) in s čezmejnim sodelovanjem. Razširitev parkirnih površin okrog starega mestnega jedra bi torej omogočila dodatno zmanjšanje števila avtomobilov v strogem središču v prid prijetnejšim javnim prostorom in večje varnosti pešcev in kolesarjev.
Vodilni projekt: nekdanja tramvajska remiza v ulici F. di Manzano
Občinska uprava se je obrnila na prevozno podjetje APT, naj območje nekdanje tramvajske remize na trgu Saba (nasproti železniške postaje) nameni za izgradnjo parkirišča P+R. Poseg na nekdanji tramvajski remizi je strateškega pomena, saj sodi v okvir uveljavljanja železniške postaje kot intermodalnega vozlišča, skupaj s krožnim prometom avtobusov na nekdanjem carinskem območju. Območje bo namenjeno trgovskim storitvam, povezanim s prehodom ljudi, ki pridejo s parkirišča, in muzejskim/razstavnim prostorom, namenjenim zgodovini mobilnosti v Gorici.
Dobre prakse na evropski ravni
Načrtovanje parkiranja [2] 2014- / Saint Niklaas, Belgija (70.000 preb.)
Mesto Saint Niklaas je preoblikovalo mestni prometni sistem s ciljem povezave treh velikih parkirišč P+R, ki služijo mestnemu središču, z diferenciacijo cen in najdaljšega časa parkiranja, da bi spodbudilo menjavo avtomobilov z drugimi prometnimi sredstvi zunaj osrednjih delov mesta. V načrtih o postopnem zaprtju središča za promet z vozili je predvidena možnost, da se parkirišča P+R spremenijo v parkirišča za stanovalce in tako še dodatno poveča raba sistemov trajnostne mobilnosti, tudi na območjih blizu mestnega središča.
Glavna spoznanja: vključevanje načrtovanja sistema parkiranja v celotno načrtovanje mestne mobilnosti omogoča razvoj dolgoročnih načrtov, ob izvajanju postopnih posegov, s katerimi se posledično spremenijo funkcije parkirišč.
Zmanjšanje težkega tovornega prometa
Zmanjšanje tovornega prometa, ki poteka skozi mesto, in prometa, namenjenega trgovskim dejavnostim v mestnem središču z običajnimi postopki natovarjanja/raztovarjanja, ima neposredne učinke na zmanjšanje onesnaženosti ozračja in obremenitve s hrupom, kar je koristno za vse prebivalce.
Vodilni projekt: zmanjšanje težkega tovornega prometa na mejnem prehodu v Solkanu
Zmanjšanje težkega tovornega prometa iz smeri nekdanjega mejnega prehoda v Solkanu in uvedba prepovedi parkiranja v predelu Kazermet. Poseg za omejitev težkega tovornega prometa na severnih vratih v mesto (Solkanska pot /ul. Montesanto) je strateškega pomena, saj poteka ob čezmejnem sodelovanju in je namenjen preusmeritvi prometa na južna vrata v mesto (tovorni terminal SDAG). Izjema so lastniki nepremičnin ob cesti (na primer vozila, namenjena v Casermette).
Dobre prakse na evropski ravni
Sodelovanje pri distribuciji blaga [3] 2015- / Maastricht, Nizozemska (123.000 preb.)
V mestu Maastricht so občinska uprava, gospodarske dejavnosti ter logistični ponudniki in druge lokalne institucije sklenili sporazum, namenjen izboljšanju sistema distribucije blaga v središču mesta, in mu tako zagotovili bolj trajnosten razvoj. Hkrati so vpeljali tudi sistem spremljanja prometa težkih tovornih vozil na nekaterih glavnih prometnih žilah v mestu, s čimer so pridobili pomembne podatke za dosego cilja. Za območje Wyck so razvili operativni načrt, ki med drugimi ukrepi predvideva implementacijo učinkovitega sistema oskrbe z blagom (analiza povezave izvor-destinacija, izvedba vozlišč in povezovanje ponudnikov, sistem stop&drop za pokvarljivo blago, pametni sistem za zbiranje odpadkov).
Glavna spoznanja: uvedba poskusov za zmanjšanje tovornega prometa lahko ob upoštevanju sodelovalne in strukturirane sheme prinese pozitivne učinke na kakovost okolja in zmanjšanje prometa v središču mesta, ne da bi to negativno vplivalo na ekonomske interese trgovcev in logističnih ponudnikov.
Združljivost s smernicami za zeleno mesto
Cilj se dopolnjuje s smernicami za zeleno mesto v skladu z naslednjimi poglavitnimi vidiki:
- zagotavljanje visoke kakovosti okolja: s spodbujanjem sistema trajnostne urbane mobilnosti;
- sprejetje ukrepov za boj proti podnebnim spremembam: z zmanjšanjem motoriziranega prometa, kar prispeva k manjšemu izpustu toplogrednih plinov in manjši porabi energije;
- spodbujanje ekoloških inovacij, zelenega gospodarstva in izboljšanje upravljanja: z večjo uspešnostjo lokalne konkurenčnosti, ki izhaja iz bolj učinkovite in trajnostne mobilnosti.